Stran z vprašanjem SUK 2, kjer objavite svoje odogovore  

 

 

5. Raziskovalne naloge, 18.november – 8.december 2013   10.-13.teden Vsaka skupina pripravi povzetek vseh prejetih odgovorov združenih s svojim znanjem, ki je vključen v raziskovalno nalogo. Povzetek naj vsebuje raziskovalno vprašanje, opis poteka raziskovanja partnerjev in osnovne ugotovitve podkrepljene s slikovnim materialom.

 

 

 

---

Povzetek SUK 1, OŠ Šmarje pri Kopru

 

 

Zanimalo nas je:

 

1. Zaradi katerih vzrokov je prihajalo do izseljevanja v vašem kraju/regiji? (gospodarski, politični, verski, družinski,...).

 

2. Kam so se ljudje največ izseljevali?

 

3. Kdaj je bil največji val in zakaj?

 

4. So se ljudje izselili za stalno ali začasno (izseljenci ali zdomci)?

 

 

 Naše in vaše skupne ugotovitve:

 

Do druge polovice 19. stoletja se je prebivalstvo s slovenskega ozemlja izseljevalo zaradi vojn (turški vpadi), epidemij bolezni  (kuga) in verskih vzrokov (protestantizem in protireformacija).

 

V drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja so pa na največje odseljevanje v naši zgodovini vplivali ekonomski oziroma gospodarski vzroki (gospodarska kriza, agrarna prenaseljenost). Največ Slovencev se je v tem obdobju izselilo v ZDA.

 

V obdobju med vojnama, med drugo svetovno vojno in takoj po njej, so bile pogoste selitve iz političnih vzrokov. Fašizem in nacizem je povzročil nemalo nasilnega odseljevanja.

Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Vrhunec je dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni, da se je skupno izselilo 23.000 ljudi.

 

Leta 1941 so slovensko ozemlje zasedli in si med seboj razdelili trije okupatorji – Nemci, Italijani, Madžari.

Hoteli so uničiti slovenski narod. Nemci s slovenskega ozemlja množično izseljevali prebivalce ter naseljevali prebivalce nemškega naroda. Največ Slovencev so izgnali v Nemčijo, veliko pa tudi v Srbijo.

Iz Slovenj Gradca so pregnali 45 družin, okoli 120 ljudi … Največ v Srbijo v okolico Gornjega Milanovca.

 

Po vojni pa so se politični begunci izseljevali v Argentino, ZDA in Avstralijo. Večji del italijanske manjšine pa s Primorske v Italijo.

V  začetku  leta  1955  so  Slovensko  Istro,  ki je bila  po  sprejetju  Londonskega memoranduma v začetku oktobra 1954 priključena  Jugoslaviji,  začeli  zapuščati  njeni  prebivalci in odhajati  v  Trst. Od oktobra 1954 do novembra  1957 naj  bi iz Slovenske  Istre  odšlo okoli  16.062  ljudi.  Med njimi je  bilo  tudi  1363 prebivalcev občine  Koper mesto  in  Koper  okolica,  ki  so po osmem členu  Londonskega  memoranduma zase  in  za  svoje družine vložili  prošnjo  ter  dokumente za  pridobitev dovolilnice za  odhod  iz  Jugoslavije  in  jo  tudi  dobili.

Iz krajev, katerih učenci obiskujejo našo šolo, se je izselilo v tem času 41 ljudi.

 

 

V sedemdesetih letih pa je višek doseglo zdomstvo (odhajanje delavcev na začasno delo v tujino). Večina naših zdomcev se je zaposlila v gospodarsko bolj razvitih državah, kot sta Avstrija in Nemčija.

 

Od 19. stoletja do danes se je izselilo iz države več kot 500 000 Slovencev.

 

Največ zdomcev je bilo prav iz Panonske Slovenije. Denis, Matej in Matija so naredili deset intervjujev z izseljenci in zdomci ter ugotovili, da se je večina ljudi selila začasno. Največji delež se je selil v Nemčijo. Najpogostejše so bile selitve med leti 1960–1975. Vzroki so zelo različni; nekateri ljudje so iskali službo v tujini, ker se v domačem kraju niso mogli zaposliti ali pa je v družini prevladala revščina. Največ ljudi se je zaposlilo v sekundarnem gospodarskem sektorju. Intervjuvanci so delo v tujini pozitivno ovrednotili, skratka odločitve za selitve niso obžalovali. Najtežje se jim je bilo soočiti s tem, da so lahko le nekajkrat letno prihajali domov, torej so imeli zelo malo stikov z bližnjimi. Na delovnem mestu so bili zadovoljni.

 

Gotovo velja omeniti tudi izseljevanje danes. V zadnjih 5 letih smo ga zasledili prav na naši šoli, da se je kar šest družin preselilo v sosednjo Avstrijo (Celovec, Innsbruck, Dunaj). Vzroki so ekonomski.

 

Eden izmed najpomembnejših istrskih izseljencev iz našega okoliša.

http://www.primorci.si/osebe/pribac-bert-%28humbert%29/946/

 

 

 

 

---

Povzetek SUK 2, OŠ Gornji Petrovci

 

POVZETEK – ZDRAVA PREHRANA

 

 

---

Povzetek SUK 3, OŠ Košana

 

RAZISKOVALNA NALOGA

 

Domača opravila, povezana z jesenskimi pridelki 

 

Na spodnjem posnetku si lahko ogledate nekaj domačih opravil iz naših, košanskih krajev. Zanimiva je predvsem priprava domačega jabolčnega soka.

 

posprodukcija-jesenska opravila.wmv

 

 

Peka domačega kruha

 

Naše babice so od nekdaj pekle domač ržen kruh, ki ga še danes imamo zelo radi. V naslednjih posnetkih si lahko ogledate, kako speči pravi domači rženi kruh od začetka do konca. 

V korito damo moko, na drugem koncu pa pripravimo kvas. Nekaj ur pred peko kruha namočimo kvas (voda, moka, sol, kvas). Ko je kvas vzhajan, ga začnemo mesiti. K moki in kvasu prilijemo mlačno slano vodo. Mesimo močno in dolgo. Testo je dobro takrat, ko naše roke postanejo čiste. Nato pustimo testo zopet vzhajati. Nato zakurimo peč, pri tem uporabljamo borova in bukova drva. Čez nekaj časa povaljamo kepe testa in jih damo v pletene košarice (krbülice). Nato kepe testa posipamo z moko in jih pokrijemo s toplo odejo. Prostor mora biti ves čas topel. Med tem časom pripravimo peč za peko. Oglje spravimo na rob peči. Kruh in peč sta pripravljena. Testo zvrnemo iz košaric na lopar. Pomočimo ga z vodo in ga damo v peč. Kruh se peče dve uri. Ko je kruh pečen, ga vzamemo iz peči, obrišemo s suho krpo, položimo ga na mizo, ga pokrijemo in počakamo da se ohladi.

 

Priprava testa

Mesenje testa

Priprava testa

Oblikujemo hlebčke

Hlebčke damo vzhajat

Pripravimo peč

Hlebčke damo v peč

Hlebčki se pečejo

Hlebčki so pečeni

 

O repi in koruzi

 

Oš Lendava-SUK OŠ KOŠANA.mp4

 

 

 

 

---

Povzetek SUK 4, ŠC Slovenj Gradec

 

Naše raziskovalno vprašanje se je glasilo:

 

Stres povzroča resne zdravstvene težave med šolsko mladino

 

1.  Raziskovalno podvprašanje:

Ugotavljanje korelacije med posameznimi spremenljivkami – anketa

 2. Raziskovalno podvprašanje:

Izvedba intervjuja s šolsko svetovalno delavko glede duševnega zdravja mladostnikov na šoli

 3. Raziskovalno podvprašanje:

Kako zmanjšati stres pri učencih in dijakih? Napišite vsaj tri predloge.

 

Povzetek naših aktivnosti v okviru projekta Slovenski učni krogi 2013/14

 

S projektom smo pričeli pravzaprav že pred poletnimi počitnicami, ko smo se odločili, da se mu priključimo. Eden pomembnih razlogov za sodelovanje je bil tudi ta, da je v tem projektu poudarek na uporabi informacijsko komunikacijskie tehnologije. Učitelji, ki sodelujemo pri projektu, poznamo pomen IKT za sodobno poučevanje in komuniciranje in smo se z veseljem priključili. Izbrali smo ekipo učiteljev mentorjev, ki naj bi sodelovali pri projektu in ki imajo izkušnje z uporabo IKT. Odločili smo se, da bomo delali z oddelkom E3 programa ekonomski tehnik saj je to zelo uspešen razred, ki ni obremenjen s pripravami na poklicno maturo, hkrati pa se lahko na ta način pripravijo na projektno delo v četrtem letniku, kjer bodo lahko koristno uporabili pridobljena znanja.

Kot temo našega raziskovanja smo izbrali stres, ker se nam je zdelo, da bo ta tematika zanimiva in zelo poučna za dijake in učence in da se lahko iz tega naučimo tudi, kako se spopadati s stresom.

Uradno je projekt potekal od septembra do decembra 2013. Učitelji mentorji smo se ves čas projekta redno sestajali in se dogovarjali o poteku dela, določali zadolžitve in analizirali potek aktivnosti. Odločili smo se, da bomo na šoli projekt izvajali v okviru projektnih dni. Prvi projektni dan smo izvedli v septembru, ko so dijaki skupaj z mentorjem določili vprašanja za raziskovalno nalogo, sestavili spletni anketni vprašalnik in vprašanja za intervju s svetovalnimi delavkami. Zanimalo nas je tudi, kako se učinkovito spopasti s stresom. Nekako istočasno smo pripravili tudi predavanje na temo stresa.

Po objavi vseh raziskovalnih vprašanj smo dijake razporedili v skupine. Vsaka je pod vodstvom učitelja mentorja pripravljala odgovore za vprašanja, ki so jih raziskovala sodelujoče šole. Tu je bilo veliko dela opravljenega izven pouka, na terenu: ankete, intervjuji, obiski občinskih uradov, iskanje podatkov na spletu, snemanje filmov, itd. Ko smo zbrali vse podatke, smo izvedli drugi projektni dan, kjer smo te podatke obdelali in jih pripravili za posredovanje šolam, ki so te podatke potrebovale za svoje raziskave.

Tretji projektni dan (ki je v bistvu trajal dva dni) je bil namenjen analizi podatkov, ki smo jih dobili od drugih šol ter pripravi analiz, povzetkov, grafikonov, itd., za naš končni izdelek, raziskovalno nalogo z naslovom Stres povzroča resne zdravstvene težave med šolsko mladino. V njej smo poskušali strniti odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Projekt bomo predstavili tudi na Koroški TV, kjer naša šola vsaka dva meseca pripravi predstavitev svojih aktivnosti.

Roman Živič, prof.

 

 

 

---

Povzetek SUK 5, DSŠ Lendava

 

RAZISKOVALNA NALOGA

»Koliko sta ti in tvoja okolica odvisna od mobilnih telefonov?«

 

 

---

Povzetek SUK 6, OŠ Odranci

 

Zanimalo nas je:

 

• Kateri dogodki ljudem zaznamujejo življenje in na kakšen način?
• Kako so jih praznovali (dobre) / skušali pozabiti (slabe)?
• Katera čustva so jih prevzela ob posameznem dogodku?
• Kakšen vpliv so imeli dogodki na njihovo nadaljnje življenje?

 

Vse prispele odgovore smo pregledali in prišli do naslednjih ugotovitev:

 

Dogodki, ki so se najbolj vtisnili v spomin našim starim staršem so: upokojitev, igranje v ansamblu, sodelovanje v kulturnem društvu, potovanje z vlakom, gradnja hiše, pešpot v šolo ...

 

Starši pa izpostavljajo naslednje dogodke: mladostniška doživetja, opravljen vozniški izpit, nova služba, prva plača, napredovanje, udeležba na različnih izobraževanjih, poroka, rojstvo otrok, prisotnost pri porodu otroka, strah pred nastopanjem, selitev v nov kraj, izlet, polet z letalom ...

 

Naši prijatelji se radi spominjajo: prve petice, prve ljubezni, prvega gola pri nogometu, opravljene mature, počitnic, prejetega darila, prvega šolskega dne, rojstva brata/sestre, novih prijateljev, udeležbe na tekmovanjih ...

 

Pozitivna čustva, ki so anketirance prevzela ob posameznem dogodku, so bila naslednja: veselje, ponos, pogum, globoka vdanost, zadovoljstvo ...

 

Določeni dogodki, kot so bolezen, smrt bližnjih, nesreča, poškodba, slaba ocena, prepir, pa so vplivali na pojav negativnih čustev pri anketirancih: strah, jeza, obup, nemoč, žalost ...

 

Pri vseh anketirancih so imenovani dogodki pustili velik pečat v njihovem življenju, saj so jih doživeto opisovali in se pri tem zabavali. Predvsem starejši anketiranci so obudili spomine na svojo daljnjo mladost.

 

Misli, ki bi jih po pregledu vseh nalog želeli izpostaviti, so naslednje:

 

"Družina je moje življenje in tega ne bi zamenjal za nobeno stvar na svetu."

 

"Večina dogodkov pozitivno vpliva na naše življenje, saj gradijo naš značaj in osebnost."

 

Želeli bi izpostaviti še dogodek, ki je zaznamoval življenje enega izmed učencev II OŠ Slovenj Gradec:

 

 

" Eden izmed učencev se je opogumil in se odločil deliti z nami svojo zgodbo o Božičku. Pravi, da je božični večer, ko mu je bilo 5 let, zelo vplival nanj, saj je ugotovil, da se njegov oče vsako leto obleče v Božička. Bil je žalosten, saj je mislil, da je njegov oče ubil Božička."

 

V priponki pa si lahko ogledate kateri dogodki so zaznamovali sorodnike ene izmed naših učenk --> klikni tukaj.

---

Povzetek SUK 7, Druga OŠ Slovenj Gradec

 

UČENCI PRISELJENCI

 

 

V naša življenja vsak dan vstopa nekaj novega - znanje, glasba, hrana, oblačila, navade, jeziki, spoznanja, čustva, dognanja …

Tudi novi ljudje. Sprva tujci, neznanci, ki pa, če smo pripravljeni sprejeti drug drugega, kmalu postanejo znanci, prijatelji …

 

Kako pa smo pripravljeni medse sprejeti učence, priseljence iz drugih držav? Preseliti se v drugo državo, za seboj pustiti vse tako znano, stare prijatelje, sošolce, sorodnike …

Spopasti se z novim jezikom, načinom življenja … Pa naj kdo reče: Mačji kašelj!

In ker se na našo šolo vsako leto vpiše kar nekaj učencev priseljencev, nas je zanimalo, kako se počutijo med nami. Kaj je tisto, kar jim greni življenje, kaj pa kot sonček posije vanj?

 

Ob tem smo tudi vas, dragi SUKOVCI iz drugih šestih šol, prosili za pomoč. Z nekaj učenci priseljenci (oz. učenci, ki so se zdajšnjim sošolcem pridružili kasneje) ste opravili intervjuje . V razredih s temi učenci, ki so sodelovali v intervjujih, ste izvedli tudi sociograme in jih obdelali.

 

Za pomoč se vam zahvaljujemo. 

 

 

Naše ugotovitve pa si lahko ogledate tukaj: UČENCI PRISELJENCI (1).pdf

 

Priloga 1: Priloga 1.pdf

 

Priloga 2: Priloga 2.pdf